Obsesivno kompulzivna motnja - OCD
Za obsesivno-kompulzivno motnjo je značilna prisotnost obsesij, ki ustvarjajo nelagodje pri osebi, in kompulzij, ki to neprijetnost ublažijo.
Za obsesivno-kompulzivno motnjo je značilna prisotnost obsesij, ki ustvarjajo nelagodje pri osebi, in kompulzij, ki to neprijetnost ublažijo.
Anksioznost: simptomi, značilnosti in anksiozna stanja. Zdravljenje in zdravljenje tesnobe. Psihoterapija in psihologija tesnobe
Čustva so večkomponentni proces, razdeljen na več komponent, imajo časovni potek in se aktivirajo z notranjimi ali zunanjimi dražljaji.
Ustrahovanje je sestavljeno iz ponavljajočega se agresivnega vedenja, ki ga izvaja ena ali več oseb do žrtve, ki se ne more braniti.
Strah je kot vsa čustva za človeka koristen, pravzaprav ga opozarja na nevarnosti, s katerimi se srečuje. Vendar strah postane problem, kadar ga doživljamo pretirano ali izven konteksta, kot v primeru fobij.
Multipla skleroza (MS), imenovana tudi multipla skleroza, je kronična avtoimunska, vnetna in demielinizirajoča bolezen, ki se postopoma onesposoblja z nedefinirano etiopatogenezo in vpliva na centralni živčni sistem (CNS)
Stres je psihofizični odziv na celo različne naloge, čustvene, kognitivne ali socialne narave, ki jih oseba dojema kot pretirane.
Depresija je ena najpogostejših in onemogočajo duševne motnje, ki so pogosto posledica občutka izgube ali dejanske izgube
Multipla skleroza (MS), imenovana tudi multipla skleroza, je kronična avtoimunska, vnetna in demielinizirajoča bolezen, ki se postopoma onesposoblja z nedefinirano etiopatogenezo in vpliva na centralni živčni sistem (CNS)
Kratica DSA (Specific Learning Disorders) se nanaša na diagnostično kategorijo, ki se nanaša na posebne razvojne učne motnje, ki spadajo med nevrorazvojne motnje, kar zadeva motnje šolskih veščin, in sicer disleksijo, disortografijo, disgrafijo in diskalkulijo.
Femicid kaže na uboj ženske, pogosta oblika nasilja pa je nasilje v družini, ki ga storijo družinski člani in pogosto partner.
Cilj polivagalne teorije je razložiti človekove reakcije v nevarnih situacijah. Takojšnja aktivacija obrambnega sistema ustvari odziv, ki ga ne posredujejo kortikalna območja, višje funkcije, ampak se razvije v evolucijsko najstarejšem delu možganov, možganskem deblu.
Na podlagi Rotterjeve teorije lokus nadzora ločimo na notranji in zunanji. Tisti, ki verjamejo, da imajo s svojimi dejanji popoln nadzor nad svojim življenjem, imajo notranji lokus nadzora. Nasprotno pa imajo tisti, ki svoj uspeh ali neuspeh pripisujejo zunanjim vzrokom, zunanji lokus nadzora.
Stres je psihofizični odziv na celo različne naloge, čustvene, kognitivne ali socialne narave, ki jih oseba dojema kot pretirane.
Opozicijska kljubovalna motnja je vedenjska motnja, za katero je značilno jezno in razdražljivo razpoloženje ter maščevalno in opozicijsko vedenje.
Depresija je ena najpogostejših in onemogočajo duševne motnje, ki so pogosto posledica občutka izgube ali dejanske izgube
Selektivno hranjenje opisuje vedenje otrok, ki imajo ozek izbor najljubših živil in nočejo poskusiti novih.
Drža je povezana s psihologijo pri vplivanju na čustvene in kognitivne procese. Omogoča nam prepoznavanje razpoloženja in vpliva na naš spomin, spretnosti odločanja in spretnosti metakognicije. Pri utelešenem spoznavnem pristopu je drža zelo pomembna zaradi tesne povezave med duhom in telesom.
Na podlagi Rotterjeve teorije lokus nadzora ločimo na notranji in zunanji. Tisti, ki verjamejo, da imajo s svojimi dejanji popoln nadzor nad svojim življenjem, imajo notranji lokus nadzora. Nasprotno pa imajo tisti, ki svoj uspeh ali neuspeh pripisujejo zunanjim vzrokom, zunanji lokus nadzora.
Disociativna motnja identitete bi bila rezultat zgodb o nenehnem nasilju, ki je trpelo od zgodnjega otroštva.